Blog

Danes bomo dobili še zadnjega udeleženca zaključnega turnirja Evrolige v Istanbulu. Barceloni, CSKA-ju in Olympiacosu se bo pridružil zmagovalec tekme Panathinaikos – Maccabi.Spodaj navajam pet razlogov, zakaj si Evroliga danes zelo močno želi zmage Maccabija in enega, zakaj bo na koncu zmagal Panathinaikos.Zakaj si Evroliga...

Si predstavljate, da bi Barcelona od Ronaldinha zahtevala, naj si uredi zobe?Saga o bradi nogometaša Luke Majcna je za nami. Brade ni več. Jasno je, da je najboljši nogometaš velenjskega Rudarja, popustil pod pritiski kluba. Brezpredmetno je razpravljati, ali lahko klub disciplinsko kaznuje igralca, ki...

V pregledu tedna tokrat o Dejanu Zavcu, Petru Prevcu, Planici, Ligi prvakov in Kobe Bryantu.[powerpress]ZapiskiSlovenijaAfera Panama papers in Dejan Zavec - izjava na spletni straniRokomet - kvalifikacije OI - odpoved CehtePeter Prevc - Izgubljena besedaPrimerjava Peter Prevc in Tina Maze Planica - omembe v medijih TujinaLiga prvakov - četrtfinale - dvoboj opremljevalcevTwitter...

Posledic v študentskih in športnih krogih za Slovenijo ne bo. Bo pa verjetno odškodninska tožba.Posledic v študentskih in športnih krogih, kot to zatrjuje predsednik organizacijskega odbora, za Slovenijo ne bo. Enostavno zato, ker se z univerzijado v Evropi, še posebno v današnjih časih, nihče ne...

Pretekli vikend je v Ljubnem ob Savinji potekala tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Gre za prvo sezono svetovnega pokala v tej kategoriji. Vsaj na prvo žogo mogoče preseneča količina medijskega prostora, ki je pri nas temu športu namenjena. Vendar malce poglobljen pogled...

Kar leto in pol je trajalo preden je bila znana končna odločitev v zadevi Contador (španski kolesar številka ena na svetu, ki je bil ujet pri zlorabi dopinga). Takoj se je usul plaz kritik, predvsem negativnih: da za vsem stojijo razni interesi, da je trajalo...

Letos sem imel prvič to srečo, da sem bil v času Super Bowla v Ameriki. No, še večja sreča bi seveda bila, da bi bil tudi na stadionu, kjer se igra Super Bowl, ampak tudi to bo enkrat prišlo na vrsto, spremljanje tekme v Las...

Pred mano je kot za športnika zelo pomembno leto. Olimpijske igre se približujejo in misli so iz dneva v dan bolj osredotočene le na en cilj. Na glavni cilj sezone – poletne olimpijske igre in osvojitev tako željene najžlahtnejše medalje.Olimpijski ciklus in z njim same...

Vse več podjetij, ki vlaga v športna sponzorstva, v svojih trženjskih akcijah uporablja športnike oz. športne ekipe. To še ne pomeni, da je športni marketing v Sloveniji na pravi poti, temveč zgolj to, da se počasi začenjamo zavedati, da sponzorstva niso donacije, temveč investicije, ki...

V letošnjem letu bodo imeli sponzorji možnost podpreti ali dodatno aktivirati svoja sponzorstva športnikov in ekip, ki bodo nastopili na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Vendar se le peščica sponzorjev zaveda omejitev trženjskih aktivnosti, ki se jim morajo podrediti vsi udeleženci olimpijskih iger.Avtorja: Karmen Čelam,...

Verjetno je to ena izmed redkih kampanij, ki že pred njenim začetkom sprožijo toliko polemik. Razlog je bila odklonitev za sodelovanje s strani Tine Maze. Ko smo po Sloveniji lahko videli billboarde, pa je postalo jasno, da gre še za eno v vrsti oglaševalskih akcij...

Letos na velikih tekmovanjih ne bomo gledali naših nogometašev in košarkarjev. Nogometaši so bili prekratki v kvalifikacijah za EP na Poljskem in v Ukrajini, medtem ko so košarkarji evropsko prvesntvo končali na mestu, ki ne zagotavlja udeležbe na kvalifikacijah za olimpijski košarkarski turnir.Po tekmovalni plati...

Redko se zgodi, da izbor športnika leta mine brez burnih odzivov športne javnosti. Letos sta za relativni mir s fantastičnimi rezultati poskrbela zmagovalca pri posameznikih, Peter Kauzer in Tina Maze, medtem ko je nekoliko več prahu dvignila lovorika za najboljšo ekipo leta, ki je nekoliko...

Večina slovenskih športnih klubov ali zvez ima zaposlenega predstavnika za odnose z javnostmi. Vendar je verjetno le za prste ene roke primerov, ko ti dejansko opravljajo karkoli izven okvirjev sporočanja športnih rezultatov, dodeljevanja akreditacij novinarjem ter organizacij novinarskih konferenc. Za te dejavnosti ne potrebuješ strokovnjaka...

V slovenskem športu smo vajeni že praktično vsega in nas težko kaj še preseneti, vendar so zgodbe, kot je s hokejem na Jesenicah, žalostne.Večkrat se sprašujem kdo je kriv, da igralci ne dobijo dogovorjenega plačila. Ne glede na dejstvo, da je za primanjkljaj vedno odgovorno...

V slovenskem športu je pogosta praksa, da vodilni kadri sponzorja zasedajo ključna mesta pri sponzorirancih. Poleg denarja naj bi dodali še svoje izkušnje in znanje. Vendar skoraj nikoli ni tako. Ob vseh službenih obveznostih ne morejo biti aktivno vpleteni v dogajanje v organizaciji in tako...

Po rezultatih sodeč imamo v Sloveniji vrhunske športnike invalide, ki jih od svojih zdravih kolegov loči predvsem neenako obravnavanje pri čisto osnovnih stvareh, kot je npr. izbor športnika leta.Odnos športne stroke (svetle izjeme naj mi oprostijo) do športnikov invalidov se najbolj nazorno odraža skozi odnos...

Nedvomno je sponzorstvo olimpijskih iger prevelik finančni zalogaj za marsikatero podjetje. Prav tako je sponzorstvo zaradi ekskluzivnosti po kategorijah omejeno na enega sponzorja na kategorijo. Omejenost oziroma rezervacija vsega oglasnega prostora v mestu, ki gosti olimpijske igre, drugim oglaševalcem ne pusti nikakršne alternative. Zato je...

Pionir športnega agentstva, Bob Woolf, je nekoč izjavil, da je ta posel »zrasel od ničelne konkurence v industrijo, v kateri lahko vsakdo s telefonom najde svojo nišo«. Kar po eni strani pomeni, da je mogoče s pravim pristopom narediti zgodbo o uspehu, po drugi strani...

Največja težava se nam zdi doping. Z vidika škodovanja zdravju brez dvoma tudi je, z vidika golega goljufanja v športu pa še zdaleč ni edini način, kako na nedovoljen način doseči prednost pred tekmeci. Poenotenje pravil na področju goljufanja, in ne zgolj dopinga, bi v...

Poleti bo Ljubljana dobila dva najmodernejša in največja športna objekta v državi. Gradnja Športnega parka Stožice vse od svojega začetka dviga veliko prahu v javnosti, saj jo spremljajo očitki o izkoriščanju delavcev in gradbenih podjetij ter o ekonomski upravičenosti gradnje na drugi strani. Nesporno je, da tovrstna objekta v moderni državi enostavno potrebujemo.

Znane so tudi že prve številke o zasedenosti in stroških vzdrževanja objektov. Letno naj bi bilo tako na obeh objektih okoli 50 prireditev, vzdrževanje pa naj bi stalo 2,5 milijona evrov na leto. Prek teh dejavnosti na objektih in tudi v okolici je po ocenah mestnih oblasti tudi že nekako poskrbljeno za "preživetje" Športnega parka Stožice. Takšne napovedi se izkažejo za pretirano optimistične ob podatku, da je v tujini za pokritje stroškov obratovanja podobnih športnih objektov potrebnih vsaj 200 dogodkov na leto, športnih in drugih.

V finalnem izboru zdaj že tradicionalne športno-marketinške konference Sporto v Portorožu je tudi TV-oglas s Saro Isaković. Zakaj je po vašem mnenju to sporno?Oglas, v katerem nastopa Sara Isaković, je sporen s pravnega vidika. Sara obiskuje in tekmuje za univerzo Berkeley v Združenih državah Amerike...

Bi praksa javne objave višine sponzorskih sredstev posameznih podjetij dejansko pomagala in izboljšala situacijo na področju sponzorstev v Sloveniji ali bi jo poslabšala?Priporočilo AUKN je namenjeno javnim podjetjem in transparentnosti njihovega poslovanja. S športom nima neposredne povezave. Pa vendar lahko nastane zaradi njega velika škoda.Agencija...

Slovenija je na pravkar končanem evropskem prvenstvu v košarki zasedla sedmo mesto in s tem prvič po letu 2003 ‘poskrbela’, da v naslednjem, olimpijskem letu ne bo uradnih tekem. Splošen konsenz strokovne in navijaške javnosti, ter tudi KZS je, da to pomeni rezultatsko neuspešnost. in...

Po dveh neuspelih javnih razpisih se je zdelo, da so Stožice še daleč od pridobitve novega imena. Prvič se na razpis ni javilo nobeno podjetje, drugič sta Petrol in Zavarovalnica Triglav ponudila bistveno manj od zneska, zahtevanega v razpisu. Edina logična poteza Zavoda Tivoli je...

Namernega ali nenamernega, to ne igra nobene vloge. Doping predstavlja uporabo prepovedanih snovi (ne glede na namen, krivdo ali vednost uporabe s strani športnika). Vendar pa je to le tista vrsta dopinga, ki je najbolj preganjana in najbolj zaničevana. Poznamo pa tudi npr. finančni doping...

Izredno pomemben je za popularizacijo in pridobivanje sponzorjev ter posledično razvoj športa. Vprašanje pa je, ali je ključnega pomena. Lahko šport preživi tudi v krizi rezultatov oz. v obdobju neosvajanja lovorik? S pravim pristopom nedvomno (upoštevati je potrebno tudi zgodovino športnega subjekta). Prav to je...

NK Maribor je v četrtek dosegli drugi največji uspeh slovenskega klubskega nogometa. Tudi za prvega je z uvrstitvijo v Ligo prvakov poskrbel NK Maribor. Očitno je, da je postal športna institucija. Več kot klub. Počasi a vztrajno je plezal iz brezna v katerega je padel...

Sodeč po objavah v medijih, na spletnih straneh športnih organizacij in poročanju športnih komentatorjev na televiziji (tudi novinarjev) ima slovenski šport pokrovitelje in sponzorje. Kakšna je razlika med njimi? Kaj je potrebno narediti, da postaneš pokrovitelj in kaj, da si sponzor?Čeprav je razlika bistvena, se...

Kaj dela ene športe privlačnejše za gledalce in sponzorje od drugih? Zakaj je nogomet na prvem mestu in zakaj se mu ostali športi ne morejo približati po množičnosti in popularnosti?V tem zapisu se ne bom spuščal v preveč sociološke razprave o tem, kateri šport je...

 Hotel sem začeti z mislijo, da je kolesarstvo poleg nogometa in košarke edini šport, ki ga redno spremljam, četudi v njem ne sodelujejo (vsaj ne pri vrhu) Slovenci, pa sem hitro ugotovil, da bi se našel še kakšen tak šport (ali dva).Vseeno pa kolesarstvo in...

Mednarodni olimpijski komite z novimi pravili glede uporabe družbenih omrežij, ki so za vse olimpijske športnike zavezujoča, nadaljuje svojo prakso ostrega in mestoma pretiranega (predvsem pa neproporcionalnega) urejanja vseh področij, ki so v povezavi z olimpijskimi igrami. Tako smo že s preteklih olimpijskih iger navajeni,...

Po nekaj več kot enoletnem delovanju spletne platforme Garmin Izziv je bil portal konec prejšnjega tedna deležen prvih večjih popravkov. Dve glavni novosti sta prenovljena prva stran in možnost dodajanja lastnih izzivov s strani uporabnikov.Osnovna ideja portala je prva spletna tekma v Sloveniji, ki omogoča...

V enem izmed prejšnji blogov sem zapisal, da je Tinina glava vredna toliko, kolikor jo bo sponzor izkoristil v svoje marketinške namene. Ker se mi zdi res pomembno, da tako športni subjekti (klubi, zveze, športniki posamezniki) kot sponzorji pri nas čim prej sprejmejo(mo) to miselnost, bom svetovni splet še malo onesnažil z mislimi o tem področju.

Glavno vprašanje je torej, kaj na splošno določa vrednost športnega (ali tudi kakšnega drugega, seveda) sponzorstva. Tukaj seveda ni enostavnega odgovora in predvsem ni enostavne formule, na podlagi katere bi pred začetkom sodelovanja vsak sponzor vanjo vnesel vse spremenljivke in potem na koncu dobil lepo in enostavno številko, recimo 17.549 EUR na sezono za napis na Tinini čeladi.

Počasi se zaključuje letošnja sezona Lige Telemach. Jutri lahko že dobimo novega prvaka, najkasneje pa ga bomo dobili čez vikend. Telemach, generalni sponzor Lige Telemach, je v okviru finalnih tekem Lige Telemach med Krko in Olimpijo pripravil sklop marketinških aktivnosti z namenom dodatne aktivacije sponzorstva...

V zadnjem času je v slovenskem športnem prostoru največ prahu dvignila odločitev Smučarske zveze Slovenije, smučarjem vzame oglasni prostor na njihovih čeladah. Do sedaj so smučarji namreč lahko sami tržili prostor na čeladah, na kombinezonih in ostali opremi pa so bili sponzorji SZS. Seveda je...

V Barceloni je pretekli konec tedna potekal zaključni turnir štirih najboljših moštev letošnje izvedbe najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi, Evrolige. Na njem so nastopila moštva grškega Panathinaikosa, izraelskega Maccabija, italijanske Siene in španskega Real Madrida. Zaključni turnir je bil sicer načrtovan za Torino, vendar so med sezono prizorišče zaradi italijanskih organizacijskih težav prestavili v Barcelono, sicer tudi domovanje Evrolige.

Udeleženci turnirja so bili s športnega in organizacijskega vidika skoraj sanjski. Trije velikani evropske košarke in ena najbolj konstantnih ekip v zadnjem obdobju v Evropi. Nekoliko je spodrsnilo samo Barceloni, ki je bila nekako sprogramirana za igranje pred domačimi gledalci. No, vsaj z vidika mesta Barcelone je mogoče celo bolje, da so imeli v mestu nekaj dni vsaj 5.000 Grkov (Panathinaikos je izločil prav Barcelono).

'Vleci Primož, vleci!' je verjetno ena bolj znanih izjav komentatorjev športnih prenosov v Sloveniji. Tako je v časih največjih uspehov Primoža Peterke skupaj s celotno Slovenijo Primoža spodbujal Oto Giacomelli, ki je takrat tekme komentiral skupaj s Tomom Lajovicem (in njegovimi 'perfektnimi' skoki).

Prejšnji vikend je Primož Peterka dokončno nehal vleči. Kariero je končala tudi Petra Majdič. In na isti vikend je Slovenija zgubila dva od največjih športnikov v smučarskih svetovnih pokalih v zgodovini samostojne Slovenije, vsaj kar se športnih uspehov tiče.

Petra in Primož sta bila (poleg danes Tine Maze) edina, ki jima lahko pripišemo pridevnik serijski zmagovalec tekem svetovnega pokala. V samostojni Sloveniji sta v karieri namreč dosegla več kot 10 zmag v svetovnem pokalu (seveda ni številka 10 uradno priznana količina zmag tekem za svetovni pokal s strani FIS-a, je bolj moja osebna ločnica). In to običajno na koncu rezultira tudi k uspehu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Primož ga je dobil dvakrat zaporedoma, vključno z novoletno skakalno turnejo, Petra trikrat mali globus za sprint, poleg tega še dvakrat stopničke skupnega seštevka. Kar je letos prvič uspelo tudi Tini, v alpskem smučanju prvič po Juretu Koširju.

Ob ogledu športnih poročil na obeh televizijah večkrat pomislim na to, kaj določa vrstni red posameznih novic, sploh v primerjavi s 'klasičnimi' novicami, na dnevnikih obeh največjih televizij, recimo.

Pri obeh dnevnikih so vsebine, vsaj tiste v prvih dvajsetih minutah, bolj ali manj identične. Osrednja novica, po možnosti kakšen sočen škandal in potem navzdol po lestvici zanimivosti. Tudi vreme je dokaj podobno. Najprej zelo koristen pregled vremenskih front preteklega dne in napoved vremena v gorskem svetu, potem pa slika sončkov in oblačkov za naslednji dan.

Pri športu pa je zadeva nekoliko drugačna. Ob večjih športnih dogodkih in slovenskih uspehih so si vsebine podobne, v povprečnih oddajah pa se lahko zgodi tudi to, da so skoraj vse športne novice drugačne. Če pa niso ravno povsem drugačne, pa je poudarek na posameznih novicah povsem različen. Za primer navajam športna poročila na Popu, kasneje pa bom naštel par skupnih značilnosti slovenskega športnega novinarstva.

Slovenija bo gostila evropsko košarkarsko prvenstvo. Koristi od tega tekmovanja, ki se v Evropi po velikosti in odmevnosti uvršča takoj za nogometnim prvenstvom, bo imelo več deležnikov država skozi promocijo, košarkarska zveza skozi popularizacijo košarke in (morebitni) dobiček od prodaje vstopnic ter sponzorskih paketov, mediji...

Naši reprezentanci sta nastopili tako na svetovnem nogometnem kakor tudi na svetovnem košarkarskem prvenstvu. Če so olimpijske igre največji športni dogodek na svetu, nobena disciplina znotraj iger v svetovnem merilu ni tako pomembna, kot je svetovno prvenstvo v nogometu, košarka pa ima v Sloveniji že...

O navijaški kulturi se govori, ko pride do problemov – razgrajanja na stadionih, pretepov med navijaškimi skupinami, uničevanja stadionov ali prevoznih sredstev, s katerimi se navijači vozijo na tekme ipd. V svoji navijaški karieri sem doživel kar nekaj 'pristnih' navijaških izkušenj, nekatere so že mejile na to, da bi se znašel v teh debatah o problematiki navijaške kulture (pred tem seveda še v črni kroniki).

Še v devetdesetih bi kmalu imel bližnje srečanje z majhno skupino Bad blue boysov pred tekmo Zagreb – Pivovarna Laško, ko sva jim s prijateljem na poti v dvorano prijazno skušala pomagati z nekaj kunami drobiža, iz žepov pa so nama leteli samo (takratni) tolarji. Na srečo tega niso videli, slabše pa jo je na tekmi odnesel Dejan Perić, ki je na tisti tekmi (sedela sva 10 metrov z njegovim golom) v glavo v kovancih kasiral pol dolga ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, WC-ji pa so med tekmo tudi samevali, vsaj na tem delu tribune, ker je vse telesne tekočine navijačev v različnih oblikah prav tako kasiral Perić.

Vlada je sprejela zakon, po katerem je prepovedano oglaševanje alkoholnih pijač preko športa. Za ta korak se je vlada odločila, ker so številne raziskave pokazale, da oglaševanje alkohola preko športnih subjektov vpliva na povečano porabo alkohola v Sloveniji. Prav v kategoriji popitega alkohola na prebivalca smo Slovenci namreč v samem evropskem vrhu, eden izmed glavnih razlogov pa naj bi bilo prav oglaševanje alkoholnih pijač preko športa. Zakon je nadaljevanje prejšnjega zakona, ki je že prepovedoval prodajo alkohola na in v bližini športnih objektov v času trajanja športnih dogodkov. Nadgradnja tega zakona je tudi člen, ki gostinskim lokalom prepoveduje točenje alkoholnih pijač v času, ko predvajajo tekme.

Podoben tekst bi brali, če bi, kot razmišljajo tudi na Irskem, prepovedali oglaševanje alkohola v športu. Toda verjetno se kaj takega še ne bo kmalu zgodilo. Na globalni ravni je samo industrija piva na četrtem mestu po sponzorskih vložkih v šport. Heineken in Liga prvakov, Carlsberg in Euro 2012, Efes in Evroliga… Lahko rečemo, da gresta šport in alkohol z roko v roki. Dober del navijaške filozofije temelji na spremljanju tekme v družbi prijateljev ob kozarcu mrzlega. V Nemčiji je med svetovnim prvenstvom na njihovih tleh potrošnja piva prav zaradi tega dogodka leta 2006 zrasla prvič po šestih letih. Paulaner je zaradi letošnjega prvenstva v pol leta presegel prodajo piva na Kitajskem v primerjavi s celotnim letom poprej.

Prejšnji teden je bil v okviru serije ESPN-ovih športnih dokumentarcev 30 for 30 premierno predvajan film 'Once brothers'. Facebook in ostala delilna spletna omrežja so bila s strani športnih navdušencev kakšnih 14 dni polna napovednikov tega dokumentarca o košarkarskem razpadu Jugoslavije, v ospredju pa sta Vlade Divac in Dražen Petrović oziroma njuno prijateljstvo. Film, ki je (presenetljivo še vedno) dostopen na Youtubu, sem tudi jaz nestrpno čakal, (dal sem si celo opomnik v Outlook) in ga z veseljem pogledal.

Večine dogodkov okoli leta 90 se na žalost še ne spominjam. Moji športni spomini (in tudi drugačni) pač ne sežejo tako daleč. Leta 1989 je jugoslovanska reprezentanca na domačem prvenstvu v Zagrebu postala Evropski prvak, takratna generacija pa je obetala desetletno svetovno prevlado – Dražen Petrović, Vlade Divac, Toni Kukoč, Dino Rađa, Jure Zdovc… Naslednje leto so (takrat še mladci) to potrdili z osvojitvijo naslova svetovnih prvakov v Argenitni. Če je v Jugoslaviji takrat že pošteno pokalo po šivih, je na relaciji Divac – Petrović nehote že počilo. Ob slavju na parketu se je namreč zgodil incident z zastavo – nekdo je na igrišče zakorakal s hrvaško zastavo, ki mu jo je Divac vzel, češ da tja ne sodi. Na eni strani so ga srbski mediji zaradi tega poveličevali, hrvaški pa seveda obsojali. Divac v filmu priznava, da po tem dogodku odnos med njim nikoli ni bil več enak. Leto prej sta se oba hkrati podala v NBA in medtem ko je Divac v Los Angelesu užival v igranju z Magic Johnsonom, se je Dražen v Portlandu ob Drexlerju boril za vsako minuto na parketu in ob tem neznansko trpel. Z Divcem sta bila stalno v kontaktu po telefonu in tako predhodno prijateljstvo z reprezentančnih akcij (bila sta cimra) še nadgradila. Do incidenta z zastavo, po katerem tako rekoč nista več spregovorila. Verjetno sta oba malo odlašala z medsebojnim pogovorom, na žalost vseh pa do tega pogovora zaradi Draženove nesreče na nemški avtocesti nikoli ni prišlo.

Odnos mladih do blagovnih znamk se bojda spreminja. Ni več take navezanosti, kot je veljala nekoč, mladi lažje preklapljajo med znamkami, tako kot na ostalih področjih, so tudi tukaj bolj mobilni. To je bilo glavno sporočilo, ki sem si ga zapomnil na zadnji okrogli mizi Društva za marketing Slovenije, kjer so predstavniki Generacije Y govorili o – generaciji Y.

Ko sem za potrebe tega bloga malo pobrskal, kakšne značilnosti ima točno ta generacija, v katero baje spadam tudi sam, sem ugotovil, da naj bi bili finančno osveščeni, imeli uravnoteženo življenje med delom in zabavo ter bili zelo naklonjeni spremembam. Kaj to pomeni za klube in obiskovanje tekem?

Letošnje Svetovno prvenstvo v košarki si lahko navijači, ki se nismo odločili za pot v deželo kebaba, ogledamo vzporedno na dveh slovenskih televizijah, na Šport tv in Sloveniji 2. Če je za glavnino gledalcev dvojka samoumevna izbira, vsaj tako kažejo rejtingi, sam tekme z velikim užitkom in veseljem gledam na Šport tv.

Glavni razlog za to je Zmago Sagadin. Na nacionalki so se sicer za letošnje Svetovno prvenstvo potrudili bolj kot običajno, imajo studijski program, javljanja v živo, prenašajo večje število tekem in ne samo slovenskih… Toda vsaj pri meni se zadeva zaključi pri komentatorjih. Miha Žibrat je sicer starosta košarkarskega komentiranja in je po odhodu Petra Vilfana spet prevzel vlogo prvega mikrofona košarkarskih prenosov na nacionalki, vendar vsaj pri meni nikoli ni dosegel status recimo hrvaške legende košarkarskih prenosov Slavka Cvitkovića. Srce mi zaigra že ob njegovi napovedi košarkarskih prenosov na televiziji z znamenitim zaključkom 'Radost loptanja pod obručem', njegovi prebliski med tekmami pa me vedno znova nasmejejo, npr. med prenosom Hrvaška – Brazilija ob simultanki Barbose – 'Tip je brz ko munja!'

Tik pred začetkom drugega največjega športnega dogodka letos (takoj za svetovnim veteranskim prvenstvom v atletiki, seveda), Svetovnim prvenstvom v košarki v Turčiji, bi rad napisal par besed o besedni zvezi, ki jo slovenski športni (in tudi ostali) novinarji že kar malo zlorabljajo – o kultu reprezentance. Naša reprezentanca bo namreč v Turčiji nastopila brez nekaterih igralcev, ki so še lani igrali na Poljskem in to naj bi bila posledica pomanjkanja neke nacionalne zavesti o pomembnosti nastopanja za izbrano vrsto.

Tematika (ne)nastopanja športnikov za reprezentanco vselej izredno visoko kotira v gostilniško-prijateljskih debatah. V naši družbi se je skozi leta prerekanja nekako prišlo do zaključka, da Slovenci nimamo takega odnosa do reprezentance, kot ga imajo npr. Srbi. Glavni splošno sprejet argument je bil, da lahko srbske igralce v kateremkoli športu med pripravami nastaniš v šotoru v spalni vreči, pa se bodo še vedno vsi odzivali vpoklicem v reprezentanco, če pa slovenskim igralcem ne omogočiš bivanja v hotelu s šestimi zvezdicami in vsem komfortom, ki sodi zraven, igralcev, vsaj tistih najboljših, ne bo niti blizu.

V nedeljo je v srbski Inđiji, v novi tovarni podjetja Metal Cinakara, potekalo snemanje oglasov s srbsko košarkarsko reprezentanco. Metal Cinkara, sicer hčerinska družba celjske Pocinkovalnice, je sponzor Srbske košarkarske zveze, septembra pa v Inđiji odpira vrata največja in najmodernejša tovrstna tovarna v tem delu Evrope.

Na snemanju so bili Miroslav Raduljica, domačin iz Inđije in vzhajajoča zvezda srbske košarke, kapetan ekipe Nenad Krtić in ena najboljših mladih igralcev v Evropi, Miloš Teodosić (tudi najkoristnejši igralce Evrolige) in Novica Veličković.

Hotel sem napisati, da je sedaj, ko se je vročica Svetovnega prvenstva ohladila, čas, da se naredi nekakšen pregled glavnih značilnosti pravkar končanega prvenstva, vendar v teh dneh težko govorim o ohlajanju kakršnekoli vročice.

Ampak vseeno – tule so glavne stvari, ki si jih bom zapomnil v povezavi z letošnjim največjim dogodkom na svetu, seveda v luči športnega marketinga oz. športnega posla.

1. Slovenska udeležba in vpletenost podjetij. Začenjam seveda pri slovenski zgodovinski udeležbi na Svetovnem prvenstvu. Zgodovinski zato, ker smo bili na tem dogodku že drugič in torej ne moremo več govoriti o nekem srečnem spletu okoliščin, drugič pa zato, ker se je tokrat prvič nogomet dejansko izrabilo v marketinške namene. Sicer so nekatera podjetja tudi ob prvih uvrstitvah Slovenije na Svetovno in Evropsko prvenstvo uporabljala nogometaše, vendar so tokrat res vsa podjetja hotela odščipniti del nogometne pogače. 90% oglasov na televiziji je bilo obarvano nogometno, tako pri sponzorjih NZS, kot pri ostalih. Večkrat sem sicer slišal komentarje, da je tega pa že preveč, da se na koncu že ne loči posameznih oglaševalcev, ker vsi uporabljajo iste finte. Do določene mere se s tem strinjam, vendar sem prepričan, da bo že naslednja 'nogometna' akcija speljana (s strani podjetij in agencij) na višjem nivoju. To se bo seveda zgodilo, če (oz. ko) se Slovenija uvrsti tudi na naslednje veliko tekmovanje.

Ta teden se je začel eden izmed poletnih športnih vrhuncev, vsaj v mojem koledarju, največja kolesarska dirka na svetu, Tour de France, prav tako ta teden pa se največji športni dogodek (ne samo poletja, temveč celega leta) končuje, govorim seveda o nogometnem svetovnem prvenstvu.

Na Eurosportu sem gledal tretjo etapo dirke po Franciji po famoznih in zloglasnih kockastih odsekih enodnevne klasike Pariz – Roubaix, v kateri si je Lance Armstrong pridelal morda že preveliko minuto zaostanka. Čeprav je bil razplet etape presenetljiv, me je presenetilo predvsem nadaljevanje programa na Eurosportu. Na sporedu je bila namreč reportaža s tekmovanja, katerega sploh ne vem imena in bi načeloma bolj sodil v nedeljski živ žav. Gre za 'tekmovanje' Kamen, papir, škarje, ki ga še najbolj poznamo z raznih ameriških filmov in serij, pri nas pa se občasno uporablja samo pri kakšnih nešportnih zvrsteh tekmovanj v povezavi z alkoholnimi pijačami.

Ob spremljanju svetovnega prvenstva v nogometu in ob spremljanju reakcij slovenskih navijačev, predvsem seveda tistih v mojem socialnem spektru, se zelo zabavam ob misli, kakšen vpliv ima šport na množice.Že pred časom sem na to temo pisal v Dnevnikovih debatah, med prvenstvom pa sem se...

Prejšnji teden je bila na pobudo legend Uniona Olimpije organizirana javna tribuna z naslovom Košarka je super, osrednja tema pa je bila reševanje najuspešnejšega košarkarskega kolektiva v Sloveniji. Kdor je pričakoval konkretne predloge in rešitve, se je, žal, pošteno zmotil. Glavno sporočilo je bilo "politika...

Vedno znova sem presenečen, kako je tik pred startom dirke Formule 1 na startno-ciljni ravnini nepopisna gneča. Nekako mi v enačbo še grejo mehaniki in tehniki, ki zavzeto pripravljajo še zadnje nastavitve dirkalnikov, in seveda dirkači, ki čakajo na začetek dirke. Toda tik pred dirko to še zdaleč niso edini na stezi – med bolidi se sprehajajo tudi glavne 'živine' Formule 1, na čelu z Bernijem Eccelstonom, in VIP povabljenci. Ne samo, da so ti povabljenci tik pred startom na stezi, mnogi se celo slikajo in pogovarjajo z dirkači samimi!

Če bi v katerem športu razumel, da se športnike pred začetkom tekmovanja ne sme motiti, je to Formula 1. Šport, pri katerem dirkači dve uri iščejo mejo med fizikalnimi zakonitostmi in maksimalnim izkoristkom dirkalnika. Dve uri, ko lahko sekunda nezbranosti pomeni ne samo konec dirke, ampak tudi konec življenja.

Na ta startni prizor v Formuli 1 se spomnim vedno, ko imam opravka z različnimi promocijskimi aktivnostmi naših športnikov ali športnih ekip. Večini je namreč kakršnokoli ukvarjanje, ki nima neposredne povezave z njihovo 'osnovno' dejavnostjo, popolnoma nepotrebno. Celo več, to smatrajo kot izreden napor.

Od 8. do 10. marca je v Barceloni potekal eden večjih seminarjev s področja športnega marketinga v Evropi z naslovom Global sports forum. Čeprav so bile na seminarju preko različnih okroglih miz obravnavane številne teme s sveta športnega posla, je bilo osnovno vodilo seminarja eno – šport odraža stanje naše družbe.

Seveda to ni nobena revolucionarna ugotovitev. V zadnjem času je tako denimo eden glavnih obravnavanih svetovnih problemov onesnaževanje in posledično zaželen bolj 'zelen' način življenja. 'Go green' je bil eden glavnih poudarkov na zadnjih igrah v Vancouvru, ogromno sredstev je bilo vloženih v to, da bi bile igre kar se da ekološke. Temu so sledili tudi sponzorji. Coca Cola je tako celotno sponzorsko strategijo preko Olimpijskih iger zasnovala na zeleni filozofiji. Tudi Nike je drese nogometnih reprezentanc, ki pod njegovim okriljem nastopajo na poletnem svetovnem prvenstvu, med njimi tudi slovenske, opremil z dresi, ki so narejeni iz recikliranih materialov.

Leto 2010 bo športne navdušence razvajalo s kar nekaj velikimi športnimi dogodki. Najprej bodo na vrsti zimske olimpijske igre, poleti nas čaka svetovno nogometno prvenstvo, jeseni svetovno košarkarsko prvenstvo, poleg navedenih pa še kopica konic v raznih ligaških tekmovanjih. Ravnokar se je Avstriji končalo evropsko...

Prejšnji teden je ameriški olimpijski komite razglasil športnico in športnika leta 2009. Med športnicami je slavila Lindsey Vonn, med športniki pa Todd Lodwick.Todd Lodowick?! Sem relativno močan konzument športnih vsebin, pa sem samo začudeno zastrigle z ušesi, ko sem slišal to ime.

Mi je pa kmalu postalo vse jasno, ko sem slišal, s čim se Todd ukvarja. Je namreč dvakratni svetovni prvak v nordijski kombinaciji. Malo sem razmišljal in brskal po spletu in dejansko nisem našel boljšega ameriškega športnika v zimskih športih. Bode je daleč od stare slave, predvsem tekmovalne, na čemur taki izbori temeljijo, v ostalih alpskih in nordijskih disciplinah pa tudi ne izstopa kakšen drug Američan. Mogoče bi prišel v poštev samo kakšen hokejist, ampak to ne bi doseglo želenega učinka, vsi bi ta izbor povezovali z ligo NHL.

Mesec dni pred Olimpijskimi igrami je Ameriški olimpijski komite zaradi potrebe po promociji samih iger namreč potreboval predstavnika športa, ki bo na sporedu v Vancouvru in Todd je pač tisti športnik, ki 'pije vodo' v tekmovalnem smislu – dvakratni svetovni prvak v zimski olimpijski disciplini. Po ostalih kriterijih se pač ne more primerjati z drugimi športniki.

Po uvrstitvi na nogometno svetovno prvenstvo se Slovenci delijo na dva tabora - najbolj strastni in zagreti navijači se že pospešeno pripravljajo na največji športni dogodek letošnjega leta, drugi pa se sprašujejo, kaj in koliko bo imela Slovenija od uvrstitve na prvenstvo oziroma kako takšno...

Tiger Woods, najbolje plačani športnik na svetu, je pred prvo večjo poslovno-športno oviro v svoji karieri. V zadnjih dneh je namreč na dan prišla novica o njegovi domnevni ljubezenski aferi, kmalu za tem pa je v bližini svojega doma na Floridi doživel prometno nesrečo. Dogodka sta seveda časovno preblizu skupaj, da ne bi mediji vsega skupaj pograbili kot pravkar spečene vroče žemljice in celotno zgodbo (pre)napihnili do razsežnosti, ki se jih ne bi sramovala niti najboljša mehiška žajfnica. Na svoj račun so prišli tako tabloidni kot športni mediji.

Zgodba je v bistvu sila preprosta – žena Tigerja Woodsa izve za njegovo afero z drugo žensko, vname se prepir, Tiger odvihra v avto, za njim z golf(!) palico priteče žena in udarja po avtu, zaradi česar Tiger izgubi kontrolo nad vozilom in se zaleti v bližnji hidrant. Vse skupaj je v medijih seveda podprto s slikami razbitega avtomobila, kjer so prikazane poškodbe, ki nikakor ne morejo nastati zaradi trka, policijskimi skicami in izjavami očividcev, zvočnim posnetkom Tigerja, na katerem roti svojo ljubico, naj hitro spremeni številko, ker jo bo klicala njegova žena, in podobnimi zgodbicami.K temu ne pripomore niti Tiger sam, ki se je na začetku zavil v molk, sodeloval ni niti s policijo.

Sponzorstvo, donatrostvo in družbena odgovornost so tri različne stvari in o njih ne moremo govoriti kot o nadgradnji druga druge. Sponzorstvo je od nekdaj investicija, blagovna menjava. Osebno sponzorstvo športnika v svetu športnih sponzorstev predstavlja zelo močno in učinkovito marketinško sredstvo, ki pa se izkaže...

Ko govorimo o neposrednem vmešavanju politike v šport, večina verjetno pomisli na incidente na najvišji športni ravni - olimpijskih igrah. Teh incidentov v moderni dobi iger ne manjka, vsake igre so 'postregle' z vsaj enim političnim škandalom. Manifestacija nacistične moči na igrah v Berlinu, napad...