18 Mar Šport odraža stanje družbe – tudi v Sloveniji
Od 8. do 10. marca je v Barceloni potekal eden večjih seminarjev s področja športnega marketinga v Evropi z naslovom Global sports forum. Čeprav so bile na seminarju preko različnih okroglih miz obravnavane številne teme s sveta športnega posla, je bilo osnovno vodilo seminarja eno – šport odraža stanje naše družbe.
Seveda to ni nobena revolucionarna ugotovitev. V zadnjem času je tako denimo eden glavnih obravnavanih svetovnih problemov onesnaževanje in posledično zaželen bolj ‘zelen’ način življenja. ‘Go green’ je bil eden glavnih poudarkov na zadnjih igrah v Vancouvru, ogromno sredstev je bilo vloženih v to, da bi bile igre kar se da ekološke. Temu so sledili tudi sponzorji. Coca Cola je tako celotno sponzorsko strategijo preko Olimpijskih iger zasnovala na zeleni filozofiji. Tudi Nike je drese nogometnih reprezentanc, ki pod njegovim okriljem nastopajo na poletnem svetovnem prvenstvu, med njimi tudi slovenske, opremil z dresi, ki so narejeni iz recikliranih materialov.
Primerov je seveda še veliko več, ne samo v ekološkem smislu, zeleni trend znotraj športa pa, kot že rečeno, resnično pritrjuje temu, da šport odraža stanje naše družbe.
Šport odraža stanje družbe tudi v Sloveniji. Zadnji dogodki bi težko bolj pritrdili tej tezi. Imamo eno najboljših smučark na svetu, ki je osvojila dve medalji na pravkar končanih Igrah. Čez manj kot pol leta se začne eden največjih (ne samo športnih) svetovnih spektaklov – svetovno nogometno prvenstvo. Tudi s slovensko udeležbo. In namesto da bi slavili Tino kot najboljšo slovensko smučarko vseh časov in začeli graditi evforijo pred nastopom nogometašev v Južnoafriški republiki, nam je nekako uspelo pozornost s športno-poslovnega vidika popolnoma speljati v rumene vode. Tina je skregana s Smučarsko zvezo, nogometaši so se skregali z Nogometno zvezo, vsaka stran v javnosti predstavlja svojo plat zgodbe in si skuša dobiti glas javnosti. To z veseljem izkoriščajo tudi vsi ‘strokovni’ komentatorji, ki se čutijo dolžni z javnostjo deliti svoje mnenje, navijaški forumi pa na ta račun naravnost cvetijo.
To je več kot očitno odraz slovenske družbe. Postali smo narod afer. Zgodbe zgubljajo na popularnosti in priljubljenost obratno sorazmerno z njihovo sporočilnostjo. Več ima zgodba vsebine, manj je zanimiva za ljudi. Zakaj bi se obremenjevali s tem, kako rešiti brezposelnost, če smo lahko kinologi. Zakaj bi se ukvarjali s tem, kako naj se Slovenija gospodarsko pozicionira v svetu, če pa lahko v živo spremljamo ločitev Urške Čepin.
In zakaj bi se športni akterji spraševali, kako izkoristiti trenutek in obrniti slovenski smučarski voz v pravo smer, da bi se razširila baza mladih smučarjev, da bi ponovno postali eden močnejših kolektivov v smučarski karavani, če lahko s prsti pokažemo drug na drugega in hkrati dobimo še nekaj publicitete. In zakaj bi razmišljali, kako dvigniti kvaliteto slovenske nogometne lige, če lahko pozornost javnosti preusmerimo tja, kjer vemo, da imamo njihovo podporo – pri zategovanju pasov.
In dokler javnost to ‘kupuje’, bodo afere še naprej gonilo slovenske družbe. Tudi na športnem področju. Na vseh nas je, da ta trend obrnemo. Novinar lahko tako mogoče naslednjič, ko išče konflikt v izrečenih besedah tako športnikov kot funkcionarjev, zraven predlaga še kakšen alternativen predlog ali mogoče celo kakšen pozitiven primer iz tujine. Sponzorji lahko jasno povejo, da se teh zgodb ne grejo več. Na navijačih pa seveda je, da na koncu ‘odločijo’, kakšen produkt bodo kupovali.