NK Mariboru je uspel z uvrstitvijo v Ligo prvakov neverjeten športni podvig. Poleg športne plati uspeha gre v prvi vrsti za uspeh, ki je posledica vrhunskega vodenja in poslovanja kluba. NK Maribor je z desetimi milijoni letnega proračuna v prvi vrsti gospodarska družba in kot tako jo je potrebno...
Končno smo dočakali športni dogodek, ki je drugačen in ima svojo posebno zgodbo.Konec prejšnjega tedna se je v Ljubljani zgodil hokejski Icefest. Lahko bi rekli, da smo končno dočakali športni dogodek, ki je drugačen in ima svojo posebno zgodbo, čar. Nismo bili prvi v regiji,...
Težavo vidim v tem, da se športnike »zagovarja« oz. slabše rezultate vedno znova opravičuje z raznoraznimi pojasnili. V javnosti se vedno vname polemika glede tega koliko cenimo rezultate športnikov in trud, ki ga vlagajo v svoje delo. Težavo vidim v tem, da se športnike »zagovarja«...
Radio Slovenija, gosta Uroš Okoren in dr. Milan Hosta http://tvslo.si/predvajaj/sport-kot-industrija/ava2.142712150/...
Z bronasto medaljo - skupaj z Luko Špikom - na olimpijskih igrah v Londonu je Iztok Čop osvojil svojo četrto olimpijsko kolajno, s to pa tudi končal športno pot. Na življenje po športni...
Veliko ljudi se mi je v zadnjem času smejalo in me malo po strani gledalo, ko sem omenil, da še vedno zbiram Panini sličice z nogometnih prvenstev. Seveda je takim težko razložiti, da pri zbiranju sličic ne gre za prve obrise krize srednjih let (vsaj...
Po vrhu hokejskega sveta je Anže Kopitar osvojil še vrh slovenske športne tviteraške scene. Na prvem mestu je zamenjal Jako Lakoviča.Prva peterica najvplivnejših tviterašev med športniki ostaja enaka, glavna novost v zadnjem obdobju je, da so se (končno) na Twitter sceni začeli prebujati tudi slovenski...
Poslovni del športa bi moral biti podvržen istim pravilom, ki veljajo za gospodarske subjekte.Šport vrniti športnikom - to je bilo bistvo izjave, ki jo je kot odziv na dogajanje v Južni Koreji izrazil minister: šport se mora znebiti elitnih funkcionarjev in upravljanje prepustiti entuziastom, ki...
Pretekla dva vikenda sta ponovno pokazala (in dokazala) ogromen razkorak med močjo nogometa in ostalimi (ekipnimi) športi pri nas. V Istanbulu je bil od 11. do 13. maja zaključni turnir Evrolige, v Munchnu pa v soboto finale nogometne Lige prvakov.Dejavnike razlikovanja med posameznimi športi lahko...
Na vrhu tokrat ni sprememb, najvplivnejši slovenski športnik na Twitterju ostaja Jaka Lakovič. Na drugo mesto se je uvrstil Anže Kopitar, ki mu je število sledilcev narastlo skoraj za polovico in bo kmalu ujel Lakoviča. Ostali športniki med vodilno peterico ostajajo isti, po številu sledilcev...
Twitter je v svet športa prinesel nov način komunikacije. Zdi se, da je ta storitev narejena prav za športnike. Ti so namreč znani po svoji "odvisnosti" od telefonov in prav s Twitterjem so dobili orodje, preko katerega lahko to odvisnost sedaj kanalizirajo.Avtorja: Uroš Okoren, Blaž...
Danes bomo dobili še zadnjega udeleženca zaključnega turnirja Evrolige v Istanbulu. Barceloni, CSKA-ju in Olympiacosu se bo pridružil zmagovalec tekme Panathinaikos – Maccabi.Spodaj navajam pet razlogov, zakaj si Evroliga danes zelo močno želi zmage Maccabija in enega, zakaj bo na koncu zmagal Panathinaikos.Zakaj si Evroliga...
Si predstavljate, da bi Barcelona od Ronaldinha zahtevala, naj si uredi zobe?Saga o bradi nogometaša Luke Majcna je za nami. Brade ni več. Jasno je, da je najboljši nogometaš velenjskega Rudarja, popustil pod pritiski kluba. Brezpredmetno je razpravljati, ali lahko klub disciplinsko kaznuje igralca, ki...
Pretekli vikend je v Ljubnem ob Savinji potekala tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Gre za prvo sezono svetovnega pokala v tej kategoriji. Vsaj na prvo žogo mogoče preseneča količina medijskega prostora, ki je pri nas temu športu namenjena. Vendar malce poglobljen pogled...
Letos sem imel prvič to srečo, da sem bil v času Super Bowla v Ameriki. No, še večja sreča bi seveda bila, da bi bil tudi na stadionu, kjer se igra Super Bowl, ampak tudi to bo enkrat prišlo na vrsto, spremljanje tekme v Las...
Pred mano je kot za športnika zelo pomembno leto. Olimpijske igre se približujejo in misli so iz dneva v dan bolj osredotočene le na en cilj. Na glavni cilj sezone – poletne olimpijske igre in osvojitev tako željene najžlahtnejše medalje.Olimpijski ciklus in z njim same...
Od prve objave lestvice najvplivnejših slovenskih športnikov na Twitterju se je pri vrhu zgodilo kar nekaj sprememb. Še vedno je na vrhu Jani Brajkovič, največji skok pa je naredil Anže Kopitar, ki se je že po nekaj tednih resnejšega in bolj načrtnega objavljanja na Twitterju...
Redko se zgodi, da izbor športnika leta mine brez burnih odzivov športne javnosti. Letos sta za relativni mir s fantastičnimi rezultati poskrbela zmagovalca pri posameznikih, Peter Kauzer in Tina Maze, medtem ko je nekoliko več prahu dvignila lovorika za najboljšo ekipo leta, ki je nekoliko...
Pričakovano so se pojavljali odgovori tipa: "Kriza bo prizadela tudi šport, sponzorji bodo zmanjšali sredstva, klubom bo težje...
Po nekaj več kot enoletnem delovanju spletne platforme Garmin Izziv je bil portal konec prejšnjega tedna deležen prvih večjih popravkov. Dve glavni novosti sta prenovljena prva stran in možnost dodajanja lastnih izzivov s strani uporabnikov.Osnovna ideja portala je prva spletna tekma v Sloveniji, ki omogoča...
'Vleci Primož, vleci!' je verjetno ena bolj znanih izjav komentatorjev športnih prenosov v Sloveniji. Tako je v časih največjih uspehov Primoža Peterke skupaj s celotno Slovenijo Primoža spodbujal Oto Giacomelli, ki je takrat tekme komentiral skupaj s Tomom Lajovicem (in njegovimi 'perfektnimi' skoki).
Prejšnji vikend je Primož Peterka dokončno nehal vleči. Kariero je končala tudi Petra Majdič. In na isti vikend je Slovenija zgubila dva od največjih športnikov v smučarskih svetovnih pokalih v zgodovini samostojne Slovenije, vsaj kar se športnih uspehov tiče.
Petra in Primož sta bila (poleg danes Tine Maze) edina, ki jima lahko pripišemo pridevnik serijski zmagovalec tekem svetovnega pokala. V samostojni Sloveniji sta v karieri namreč dosegla več kot 10 zmag v svetovnem pokalu (seveda ni številka 10 uradno priznana količina zmag tekem za svetovni pokal s strani FIS-a, je bolj moja osebna ločnica). In to običajno na koncu rezultira tudi k uspehu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Primož ga je dobil dvakrat zaporedoma, vključno z novoletno skakalno turnejo, Petra trikrat mali globus za sprint, poleg tega še dvakrat stopničke skupnega seštevka. Kar je letos prvič uspelo tudi Tini, v alpskem smučanju prvič po Juretu Koširju.
Ob ogledu športnih poročil na obeh televizijah večkrat pomislim na to, kaj določa vrstni red posameznih novic, sploh v primerjavi s 'klasičnimi' novicami, na dnevnikih obeh največjih televizij, recimo.
Pri obeh dnevnikih so vsebine, vsaj tiste v prvih dvajsetih minutah, bolj ali manj identične. Osrednja novica, po možnosti kakšen sočen škandal in potem navzdol po lestvici zanimivosti. Tudi vreme je dokaj podobno. Najprej zelo koristen pregled vremenskih front preteklega dne in napoved vremena v gorskem svetu, potem pa slika sončkov in oblačkov za naslednji dan.
Pri športu pa je zadeva nekoliko drugačna. Ob večjih športnih dogodkih in slovenskih uspehih so si vsebine podobne, v povprečnih oddajah pa se lahko zgodi tudi to, da so skoraj vse športne novice drugačne. Če pa niso ravno povsem drugačne, pa je poudarek na posameznih novicah povsem različen. Za primer navajam športna poročila na Popu, kasneje pa bom naštel par skupnih značilnosti slovenskega športnega novinarstva.
O navijaški kulturi se govori, ko pride do problemov – razgrajanja na stadionih, pretepov med navijaškimi skupinami, uničevanja stadionov ali prevoznih sredstev, s katerimi se navijači vozijo na tekme ipd. V svoji navijaški karieri sem doživel kar nekaj 'pristnih' navijaških izkušenj, nekatere so že mejile na to, da bi se znašel v teh debatah o problematiki navijaške kulture (pred tem seveda še v črni kroniki).
Še v devetdesetih bi kmalu imel bližnje srečanje z majhno skupino Bad blue boysov pred tekmo Zagreb – Pivovarna Laško, ko sva jim s prijateljem na poti v dvorano prijazno skušala pomagati z nekaj kunami drobiža, iz žepov pa so nama leteli samo (takratni) tolarji. Na srečo tega niso videli, slabše pa jo je na tekmi odnesel Dejan Perić, ki je na tisti tekmi (sedela sva 10 metrov z njegovim golom) v glavo v kovancih kasiral pol dolga ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, WC-ji pa so med tekmo tudi samevali, vsaj na tem delu tribune, ker je vse telesne tekočine navijačev v različnih oblikah prav tako kasiral Perić.
Vlada je sprejela zakon, po katerem je prepovedano oglaševanje alkoholnih pijač preko športa. Za ta korak se je vlada odločila, ker so številne raziskave pokazale, da oglaševanje alkohola preko športnih subjektov vpliva na povečano porabo alkohola v Sloveniji. Prav v kategoriji popitega alkohola na prebivalca smo Slovenci namreč v samem evropskem vrhu, eden izmed glavnih razlogov pa naj bi bilo prav oglaševanje alkoholnih pijač preko športa. Zakon je nadaljevanje prejšnjega zakona, ki je že prepovedoval prodajo alkohola na in v bližini športnih objektov v času trajanja športnih dogodkov. Nadgradnja tega zakona je tudi člen, ki gostinskim lokalom prepoveduje točenje alkoholnih pijač v času, ko predvajajo tekme.
Podoben tekst bi brali, če bi, kot razmišljajo tudi na Irskem, prepovedali oglaševanje alkohola v športu. Toda verjetno se kaj takega še ne bo kmalu zgodilo. Na globalni ravni je samo industrija piva na četrtem mestu po sponzorskih vložkih v šport. Heineken in Liga prvakov, Carlsberg in Euro 2012, Efes in Evroliga… Lahko rečemo, da gresta šport in alkohol z roko v roki. Dober del navijaške filozofije temelji na spremljanju tekme v družbi prijateljev ob kozarcu mrzlega. V Nemčiji je med svetovnim prvenstvom na njihovih tleh potrošnja piva prav zaradi tega dogodka leta 2006 zrasla prvič po šestih letih. Paulaner je zaradi letošnjega prvenstva v pol leta presegel prodajo piva na Kitajskem v primerjavi s celotnim letom poprej.
Prejšnji teden je bil v okviru serije ESPN-ovih športnih dokumentarcev 30 for 30 premierno predvajan film 'Once brothers'. Facebook in ostala delilna spletna omrežja so bila s strani športnih navdušencev kakšnih 14 dni polna napovednikov tega dokumentarca o košarkarskem razpadu Jugoslavije, v ospredju pa sta Vlade Divac in Dražen Petrović oziroma njuno prijateljstvo. Film, ki je (presenetljivo še vedno) dostopen na Youtubu, sem tudi jaz nestrpno čakal, (dal sem si celo opomnik v Outlook) in ga z veseljem pogledal.
Večine dogodkov okoli leta 90 se na žalost še ne spominjam. Moji športni spomini (in tudi drugačni) pač ne sežejo tako daleč. Leta 1989 je jugoslovanska reprezentanca na domačem prvenstvu v Zagrebu postala Evropski prvak, takratna generacija pa je obetala desetletno svetovno prevlado – Dražen Petrović, Vlade Divac, Toni Kukoč, Dino Rađa, Jure Zdovc… Naslednje leto so (takrat še mladci) to potrdili z osvojitvijo naslova svetovnih prvakov v Argenitni. Če je v Jugoslaviji takrat že pošteno pokalo po šivih, je na relaciji Divac – Petrović nehote že počilo. Ob slavju na parketu se je namreč zgodil incident z zastavo – nekdo je na igrišče zakorakal s hrvaško zastavo, ki mu jo je Divac vzel, češ da tja ne sodi. Na eni strani so ga srbski mediji zaradi tega poveličevali, hrvaški pa seveda obsojali. Divac v filmu priznava, da po tem dogodku odnos med njim nikoli ni bil več enak. Leto prej sta se oba hkrati podala v NBA in medtem ko je Divac v Los Angelesu užival v igranju z Magic Johnsonom, se je Dražen v Portlandu ob Drexlerju boril za vsako minuto na parketu in ob tem neznansko trpel. Z Divcem sta bila stalno v kontaktu po telefonu in tako predhodno prijateljstvo z reprezentančnih akcij (bila sta cimra) še nadgradila. Do incidenta z zastavo, po katerem tako rekoč nista več spregovorila. Verjetno sta oba malo odlašala z medsebojnim pogovorom, na žalost vseh pa do tega pogovora zaradi Draženove nesreče na nemški avtocesti nikoli ni prišlo.
Odnos mladih do blagovnih znamk se bojda spreminja. Ni več take navezanosti, kot je veljala nekoč, mladi lažje preklapljajo med znamkami, tako kot na ostalih področjih, so tudi tukaj bolj mobilni. To je bilo glavno sporočilo, ki sem si ga zapomnil na zadnji okrogli mizi Društva za marketing Slovenije, kjer so predstavniki Generacije Y govorili o – generaciji Y.
Ko sem za potrebe tega bloga malo pobrskal, kakšne značilnosti ima točno ta generacija, v katero baje spadam tudi sam, sem ugotovil, da naj bi bili finančno osveščeni, imeli uravnoteženo življenje med delom in zabavo ter bili zelo naklonjeni spremembam. Kaj to pomeni za klube in obiskovanje tekem?
Letošnje Svetovno prvenstvo v košarki si lahko navijači, ki se nismo odločili za pot v deželo kebaba, ogledamo vzporedno na dveh slovenskih televizijah, na Šport tv in Sloveniji 2. Če je za glavnino gledalcev dvojka samoumevna izbira, vsaj tako kažejo rejtingi, sam tekme z velikim užitkom in veseljem gledam na Šport tv.
Glavni razlog za to je Zmago Sagadin. Na nacionalki so se sicer za letošnje Svetovno prvenstvo potrudili bolj kot običajno, imajo studijski program, javljanja v živo, prenašajo večje število tekem in ne samo slovenskih… Toda vsaj pri meni se zadeva zaključi pri komentatorjih. Miha Žibrat je sicer starosta košarkarskega komentiranja in je po odhodu Petra Vilfana spet prevzel vlogo prvega mikrofona košarkarskih prenosov na nacionalki, vendar vsaj pri meni nikoli ni dosegel status recimo hrvaške legende košarkarskih prenosov Slavka Cvitkovića. Srce mi zaigra že ob njegovi napovedi košarkarskih prenosov na televiziji z znamenitim zaključkom 'Radost loptanja pod obručem', njegovi prebliski med tekmami pa me vedno znova nasmejejo, npr. med prenosom Hrvaška – Brazilija ob simultanki Barbose – 'Tip je brz ko munja!'
Tik pred začetkom drugega največjega športnega dogodka letos (takoj za svetovnim veteranskim prvenstvom v atletiki, seveda), Svetovnim prvenstvom v košarki v Turčiji, bi rad napisal par besed o besedni zvezi, ki jo slovenski športni (in tudi ostali) novinarji že kar malo zlorabljajo – o kultu reprezentance. Naša reprezentanca bo namreč v Turčiji nastopila brez nekaterih igralcev, ki so še lani igrali na Poljskem in to naj bi bila posledica pomanjkanja neke nacionalne zavesti o pomembnosti nastopanja za izbrano vrsto.
Tematika (ne)nastopanja športnikov za reprezentanco vselej izredno visoko kotira v gostilniško-prijateljskih debatah. V naši družbi se je skozi leta prerekanja nekako prišlo do zaključka, da Slovenci nimamo takega odnosa do reprezentance, kot ga imajo npr. Srbi. Glavni splošno sprejet argument je bil, da lahko srbske igralce v kateremkoli športu med pripravami nastaniš v šotoru v spalni vreči, pa se bodo še vedno vsi odzivali vpoklicem v reprezentanco, če pa slovenskim igralcem ne omogočiš bivanja v hotelu s šestimi zvezdicami in vsem komfortom, ki sodi zraven, igralcev, vsaj tistih najboljših, ne bo niti blizu.
Ta teden se je začel eden izmed poletnih športnih vrhuncev, vsaj v mojem koledarju, največja kolesarska dirka na svetu, Tour de France, prav tako ta teden pa se največji športni dogodek (ne samo poletja, temveč celega leta) končuje, govorim seveda o nogometnem svetovnem prvenstvu.
Na Eurosportu sem gledal tretjo etapo dirke po Franciji po famoznih in zloglasnih kockastih odsekih enodnevne klasike Pariz – Roubaix, v kateri si je Lance Armstrong pridelal morda že preveliko minuto zaostanka. Čeprav je bil razplet etape presenetljiv, me je presenetilo predvsem nadaljevanje programa na Eurosportu. Na sporedu je bila namreč reportaža s tekmovanja, katerega sploh ne vem imena in bi načeloma bolj sodil v nedeljski živ žav. Gre za 'tekmovanje' Kamen, papir, škarje, ki ga še najbolj poznamo z raznih ameriških filmov in serij, pri nas pa se občasno uporablja samo pri kakšnih nešportnih zvrsteh tekmovanj v povezavi z alkoholnimi pijačami.
Ob spremljanju svetovnega prvenstva v nogometu in ob spremljanju reakcij slovenskih navijačev, predvsem seveda tistih v mojem socialnem spektru, se zelo zabavam ob misli, kakšen vpliv ima šport na množice.Že pred časom sem na to temo pisal v Dnevnikovih debatah, med prvenstvom pa sem se...
Prejšnji teden je bila na pobudo legend Uniona Olimpije organizirana javna tribuna z naslovom Košarka je super, osrednja tema pa je bila reševanje najuspešnejšega košarkarskega kolektiva v Sloveniji. Kdor je pričakoval konkretne predloge in rešitve, se je, žal, pošteno zmotil. Glavno sporočilo je bilo "politika...
Vedno znova sem presenečen, kako je tik pred startom dirke Formule 1 na startno-ciljni ravnini nepopisna gneča. Nekako mi v enačbo še grejo mehaniki in tehniki, ki zavzeto pripravljajo še zadnje nastavitve dirkalnikov, in seveda dirkači, ki čakajo na začetek dirke. Toda tik pred dirko to še zdaleč niso edini na stezi – med bolidi se sprehajajo tudi glavne 'živine' Formule 1, na čelu z Bernijem Eccelstonom, in VIP povabljenci. Ne samo, da so ti povabljenci tik pred startom na stezi, mnogi se celo slikajo in pogovarjajo z dirkači samimi!
Če bi v katerem športu razumel, da se športnike pred začetkom tekmovanja ne sme motiti, je to Formula 1. Šport, pri katerem dirkači dve uri iščejo mejo med fizikalnimi zakonitostmi in maksimalnim izkoristkom dirkalnika. Dve uri, ko lahko sekunda nezbranosti pomeni ne samo konec dirke, ampak tudi konec življenja.
Na ta startni prizor v Formuli 1 se spomnim vedno, ko imam opravka z različnimi promocijskimi aktivnostmi naših športnikov ali športnih ekip. Večini je namreč kakršnokoli ukvarjanje, ki nima neposredne povezave z njihovo 'osnovno' dejavnostjo, popolnoma nepotrebno. Celo več, to smatrajo kot izreden napor.
Od 8. do 10. marca je v Barceloni potekal eden večjih seminarjev s področja športnega marketinga v Evropi z naslovom Global sports forum. Čeprav so bile na seminarju preko različnih okroglih miz obravnavane številne teme s sveta športnega posla, je bilo osnovno vodilo seminarja eno – šport odraža stanje naše družbe.
Seveda to ni nobena revolucionarna ugotovitev. V zadnjem času je tako denimo eden glavnih obravnavanih svetovnih problemov onesnaževanje in posledično zaželen bolj 'zelen' način življenja. 'Go green' je bil eden glavnih poudarkov na zadnjih igrah v Vancouvru, ogromno sredstev je bilo vloženih v to, da bi bile igre kar se da ekološke. Temu so sledili tudi sponzorji. Coca Cola je tako celotno sponzorsko strategijo preko Olimpijskih iger zasnovala na zeleni filozofiji. Tudi Nike je drese nogometnih reprezentanc, ki pod njegovim okriljem nastopajo na poletnem svetovnem prvenstvu, med njimi tudi slovenske, opremil z dresi, ki so narejeni iz recikliranih materialov.
Prejšnji teden je ameriški olimpijski komite razglasil športnico in športnika leta 2009. Med športnicami je slavila Lindsey Vonn, med športniki pa Todd Lodwick.Todd Lodowick?! Sem relativno močan konzument športnih vsebin, pa sem samo začudeno zastrigle z ušesi, ko sem slišal to ime.
Mi je pa kmalu postalo vse jasno, ko sem slišal, s čim se Todd ukvarja. Je namreč dvakratni svetovni prvak v nordijski kombinaciji. Malo sem razmišljal in brskal po spletu in dejansko nisem našel boljšega ameriškega športnika v zimskih športih. Bode je daleč od stare slave, predvsem tekmovalne, na čemur taki izbori temeljijo, v ostalih alpskih in nordijskih disciplinah pa tudi ne izstopa kakšen drug Američan. Mogoče bi prišel v poštev samo kakšen hokejist, ampak to ne bi doseglo želenega učinka, vsi bi ta izbor povezovali z ligo NHL.
Mesec dni pred Olimpijskimi igrami je Ameriški olimpijski komite zaradi potrebe po promociji samih iger namreč potreboval predstavnika športa, ki bo na sporedu v Vancouvru in Todd je pač tisti športnik, ki 'pije vodo' v tekmovalnem smislu – dvakratni svetovni prvak v zimski olimpijski disciplini. Po ostalih kriterijih se pač ne more primerjati z drugimi športniki.
Tiger Woods, najbolje plačani športnik na svetu, je pred prvo večjo poslovno-športno oviro v svoji karieri. V zadnjih dneh je namreč na dan prišla novica o njegovi domnevni ljubezenski aferi, kmalu za tem pa je v bližini svojega doma na Floridi doživel prometno nesrečo. Dogodka sta seveda časovno preblizu skupaj, da ne bi mediji vsega skupaj pograbili kot pravkar spečene vroče žemljice in celotno zgodbo (pre)napihnili do razsežnosti, ki se jih ne bi sramovala niti najboljša mehiška žajfnica. Na svoj račun so prišli tako tabloidni kot športni mediji.
Zgodba je v bistvu sila preprosta – žena Tigerja Woodsa izve za njegovo afero z drugo žensko, vname se prepir, Tiger odvihra v avto, za njim z golf(!) palico priteče žena in udarja po avtu, zaradi česar Tiger izgubi kontrolo nad vozilom in se zaleti v bližnji hidrant. Vse skupaj je v medijih seveda podprto s slikami razbitega avtomobila, kjer so prikazane poškodbe, ki nikakor ne morejo nastati zaradi trka, policijskimi skicami in izjavami očividcev, zvočnim posnetkom Tigerja, na katerem roti svojo ljubico, naj hitro spremeni številko, ker jo bo klicala njegova žena, in podobnimi zgodbicami.K temu ne pripomore niti Tiger sam, ki se je na začetku zavil v molk, sodeloval ni niti s policijo.
Ko govorimo o neposrednem vmešavanju politike v šport, večina verjetno pomisli na incidente na najvišji športni ravni - olimpijskih igrah. Teh incidentov v moderni dobi iger ne manjka, vsake igre so 'postregle' z vsaj enim političnim škandalom. Manifestacija nacistične moči na igrah v Berlinu, napad...