Generacija Y in pripadnost klubu

Generacija Y in pripadnost klubu

Odnos mladih do blagovnih znamk se bojda spreminja. Ni več take navezanosti, kot je veljala nekoč, mladi lažje preklapljajo med znamkami, tako kot na ostalih področjih, so tudi tukaj bolj mobilni. To je bilo glavno sporočilo, ki sem si ga zapomnil na zadnji okrogli mizi Društva za marketing Slovenije, kjer so predstavniki Generacije Y govorili o – generaciji Y.

Ko sem za potrebe tega bloga malo pobrskal, kakšne značilnosti ima točno ta generacija, v katero baje spadam tudi sam, sem ugotovil, da naj bi bili finančno osveščeni, imeli uravnoteženo življenje med delom in zabavo ter bili zelo naklonjeni spremembam. Kaj to pomeni za klube in obiskovanje tekem?

Če vzamemo za izhodišče prvo tezo, da je generacija Y z lahkoto preklaplja med blagovnimi znamkami, klubi pa so (oziroma si to vsaj želijo) blagovne znamke, to pomeni, da bodo navijači v prihodnje preklapljali med klubi glede na trenutne trende, ker so seveda tudi zelo naklonjeni spremembam. Ker pa so tudi finančno osveščeni, bodo temu dodali še cenovne politike posameznih klubov.

Navijač Uroš torej danes navija za Maribor, jutri bo (mogoče, če bo takrat to pač OK in v skladu z njegovimi zahtevnimi preferencami) stiskal pesti za Krko, na tekme pa bo zaradi udobja (uravnoteženo življenje!) najraje hodil na Stožice. Klubi lahko tako pozabijo na politiko stalnih navijačev. Ali pač?

Mislim, da do tega vseeno ne bo prišlo. Večina navijačev ima namreč podedovan navijaški gen. Vsaj ena oseba v našem bližnjem krogu je zelo naklonjena določenemu klubu, običajno iz domačega okolja, in ta oseba ta gen z veseljem prenaša na potencialne naslednike na tribunah. Če oče navija za Jesenice, bo 90% potomcev prav tako navijalo za Jesenice. In obratno. To za klasično dojemanje blagovnih znamk težko rečemo. S to skupino navijačev se, čeprav bi si to zaslužili, niti ni potrebno preveč ukvarjati, ti navijači so s klubom v dobrem in zlem, v peti ligi na dežju in v Evroligi v VIP loži.

Navijači, ki nimajo tega navijaškega gena, pa so na trgu in bodo torej začeli navijati za določen klub iz različnih razlogov. Eni zaradi prav posebne tekme, ki so jo gledali ob prav posebni priložnosti, eni zaradi tega, ker za klub navija prijatelj, eni zaradi tega, ker za klub ne navija prijatelj. Na ta način se bo opredelila naslednja skupina navijačev. Ta skupina potrebuje že večji servis, vendar ko se enkrat opredeli, običajno ostane zvesta.

In potem pridejo ostali predstavniki generacije Y. Ti se bodo dejansko opredelili oz. opredeljevali na podlagi trenutnega dojemanja posameznih klubov in njihovih osebnih preferenc. Razširil se bo torej krog trend navijačev, ki pa jih ne manjka že danes. Na teh navijačih bodo morali klubi največ delati. Čeprav predstavljajo najbolj tvegano skupino, saj lahko vsako minuto zamenjajo klubske barve.

Tem navijačem je potrebno v skladu z njihovo življenjsko filozofijo ponuditi kvaliteten produkt za zmerno ceno. Te navijače je potrebno loviti na vseh platformah, kjer so prisotni – televizija, internet, mobitel, radio, tiskani mediji, in jim na vsaki izmed teh platform ponuditi dodano vrednost. Boljši bo servis za njih, več jih bo, bolj pa bodo zadovoljni tudi preostali navijači kluba.

Sam spadam v prvo skupino navijačev. Navijaški gen je svoje opravil, z lahkoto zamenjam znamko mobitela ali avta, kluba pač ne. V kakršnem koli stanju že je ali bo. Je pa res, da sem za ostale klube prav tako na trgu, vsaj za ogled kakšne tekme. Tukaj pa sem v množici predstavnikov generacije Y, z vsemi (navijaškimi) pričakovanji in zahtevami vred.