Na včerajšnji dan leta 1992 so Američani osvojili zlato olimpijsko medaljo z verjetno najboljšo reprezentanco vseh časov. Michael Jordan, Magic Johnson in Larry Bird so vodili Dream team do gladke zmage na igrah, ki so bile zgodovinske tudi za Slovenijo, saj so bile to naše...
V sredo se je zgodilo nekaj dokaj neobičajnega za slovenski šport - tekma drugega predkroga za Ligo prvakov med NK Maribor in Astano iz Kazahstana je bila v neposrednem prenosu predvajana samo preko spletnega kanala Youtube.Razlog za tako odločitev Maribora je bil v nepripravljenosti slovenskih...
Tokrat sta se nam pridružila Jaka Daneu in Miha Penko, s katerima smo govorili o Evroligi, ki se bo končala ta vikend v Milanu z zaključnim turnirjem četverice. Govorili smo o začetkih Evrolige, kakšna so bila pričakovanja klubov ob njenem nastanku in ločitvi od Fibe, kako...
Delo je v ponedeljkovi tiskani izdaji objavilo anketo o slovenskih najuspešnejših smučarjih vseh časov in o percepciji vprašanih o smučanju kot osrednjem slovenskem nacionalnem športu.Najuspešnejši smučar v zgodovini slovenskega smučanja je po mnenju vprašanih Bojan Križaj, najuspešnejša smučarka pa Tina Maze. Smučanje pa je z...
Končno smo dočakali športni dogodek, ki je drugačen in ima svojo posebno zgodbo.Konec prejšnjega tedna se je v Ljubljani zgodil hokejski Icefest. Lahko bi rekli, da smo končno dočakali športni dogodek, ki je drugačen in ima svojo posebno zgodbo, čar. Nismo bili prvi v regiji,...
Na novi v nizu okroglih miz, ki jih pripravlja društvo SportForum Slovenija, so pred dnevi razpravljali o pravnih izzivih slovenskega športa, med drugim o brzdanju navijaških strasti in športnih stavah.http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/metanje-pirotehnicnih-sredstev-in-stolov-ne-sme-biti-prepoznano-kot-folklora/297775...
Simpozij o poslu v športu, ki ga je 7. avgusta v Londonu gostil Birkbeck Sport Business Center Univerze v Londonu, je ponudil zanimiva predavanja in raziskave o olimpijskem gibanju. Med drugim je razprava tekla o zapuščini olimpijskih iger, družabnih medijih, sponzorstvu olimpijskega gibanja, uporabi športnikov...
O športnem turizmu kot obliki turizma, ki večjim športnim dogodkom zagotavlja rentabilnost. V medijih navadno zasledimo »športni turizem« v primerih, ko se nastop športnika na večjem športnem dogodku označi kot izredno slab in njegova udeležba kot turistično potovanje. Redkeje pa beseda teče o športnem turizmu kot...
Radio Slovenija, gosta Uroš Okoren in dr. Milan Hosta http://tvslo.si/predvajaj/sport-kot-industrija/ava2.142712150/...
Z bronasto medaljo - skupaj z Luko Špikom - na olimpijskih igrah v Londonu je Iztok Čop osvojil svojo četrto olimpijsko kolajno, s to pa tudi končal športno pot. Na življenje po športni...
Nezakonita izraba olimpijskega gibanja in škodovanje športu. Čas za spremembe tudi v Sloveniji. Danes se uradno začenjajo poletne olimpijske igre v Londonu. Poleg izrednega zanimanja svetovne javnosti, olimpijske igre predstavljajo enega izmed športno sponzorskih draguljev. http://www.delo.si/mnenja/blog/olimpijska-zaseda.html...
Za sponzorje dober posel, za organizatorje finančno breme. V petek se bodo z uvodno slovesnostjo uradno začele poletne olimpijske igre v Londonu. Nastopilo bo več kot deset tisoč športnikov iz več kot 200 držav, stroški iger pa so se od načrtovanih...
Sponzorske prakse največjih športnih dogodkov na svetu, od svetovnih prvenstev v nogometu pa do olimpijskih igrer dobivajo čedalje večje razsežnosti. So te prakse čedalje bolj banalne, bizarne ali pa enostavno nujne? Specializantu športnega prava Blažu Bolcarju se zdijo sporne predvsem zahteve Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki...
Cerar in Danev sta v paketu z vsemi ostalimi pri znižanju pokojnine. Toliko cenimo športne ambasadorje.Cerar in Danev sta v paketu z vsemi ostalimi pri znižanju pokojnine. Toliko cenimo športne ambasadorje. Res je, da moramo v težkih časih vsi stopiti skupaj. Je pa tudi res,...
Posledic v študentskih in športnih krogih za Slovenijo ne bo. Bo pa verjetno odškodninska tožba.Posledic v študentskih in športnih krogih, kot to zatrjuje predsednik organizacijskega odbora, za Slovenijo ne bo. Enostavno zato, ker se z univerzijado v Evropi, še posebno v današnjih časih, nihče ne...
Letos sem imel prvič to srečo, da sem bil v času Super Bowla v Ameriki. No, še večja sreča bi seveda bila, da bi bil tudi na stadionu, kjer se igra Super Bowl, ampak tudi to bo enkrat prišlo na vrsto, spremljanje tekme v Las...
Po rezultatih sodeč imamo v Sloveniji vrhunske športnike invalide, ki jih od svojih zdravih kolegov loči predvsem neenako obravnavanje pri čisto osnovnih stvareh, kot je npr. izbor športnika leta.Odnos športne stroke (svetle izjeme naj mi oprostijo) do športnikov invalidov se najbolj nazorno odraža skozi odnos...
Redko se zgodi, da izbor športnika leta mine brez burnih odzivov športne javnosti. Letos sta za relativni mir s fantastičnimi rezultati poskrbela zmagovalca pri posameznikih, Peter Kauzer in Tina Maze, medtem ko je nekoliko več prahu dvignila lovorika za najboljšo ekipo leta, ki je nekoliko...
Poleti bo Ljubljana dobila dva najmodernejša in največja športna objekta v državi. Gradnja Športnega parka Stožice vse od svojega začetka dviga veliko prahu v javnosti, saj jo spremljajo očitki o izkoriščanju delavcev in gradbenih podjetij ter o ekonomski upravičenosti gradnje na drugi strani. Nesporno je, da tovrstna objekta v moderni državi enostavno potrebujemo.
Znane so tudi že prve številke o zasedenosti in stroških vzdrževanja objektov. Letno naj bi bilo tako na obeh objektih okoli 50 prireditev, vzdrževanje pa naj bi stalo 2,5 milijona evrov na leto. Prek teh dejavnosti na objektih in tudi v okolici je po ocenah mestnih oblasti tudi že nekako poskrbljeno za "preživetje" Športnega parka Stožice. Takšne napovedi se izkažejo za pretirano optimistične ob podatku, da je v tujini za pokritje stroškov obratovanja podobnih športnih objektov potrebnih vsaj 200 dogodkov na leto, športnih in drugih.
Nedvomno je sponzorstvo olimpijskih iger prevelik finančni zalogaj za marsikatero podjetje. Prav tako je sponzorstvo zaradi ekskluzivnosti po kategorijah omejeno na enega sponzorja na kategorijo. Omejenost oziroma rezervacija vsega oglasnega prostora v mestu, ki gosti olimpijske igre, drugim oglaševalcem ne pusti nikakršne alternative. Zato je...
Hotel sem začeti z mislijo, da je kolesarstvo poleg nogometa in košarke edini šport, ki ga redno spremljam, četudi v njem ne sodelujejo (vsaj ne pri vrhu) Slovenci, pa sem hitro ugotovil, da bi se našel še kakšen tak šport (ali dva).Vseeno pa kolesarstvo in...
Mednarodni olimpijski komite z novimi pravili glede uporabe družbenih omrežij, ki so za vse olimpijske športnike zavezujoča, nadaljuje svojo prakso ostrega in mestoma pretiranega (predvsem pa neproporcionalnega) urejanja vseh področij, ki so v povezavi z olimpijskimi igrami. Tako smo že s preteklih olimpijskih iger navajeni,...
Počasi se zaključuje letošnja sezona Lige Telemach. Jutri lahko že dobimo novega prvaka, najkasneje pa ga bomo dobili čez vikend. Telemach, generalni sponzor Lige Telemach, je v okviru finalnih tekem Lige Telemach med Krko in Olimpijo pripravil sklop marketinških aktivnosti z namenom dodatne aktivacije sponzorstva...
V Barceloni je pretekli konec tedna potekal zaključni turnir štirih najboljših moštev letošnje izvedbe najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi, Evrolige. Na njem so nastopila moštva grškega Panathinaikosa, izraelskega Maccabija, italijanske Siene in španskega Real Madrida. Zaključni turnir je bil sicer načrtovan za Torino, vendar so med sezono prizorišče zaradi italijanskih organizacijskih težav prestavili v Barcelono, sicer tudi domovanje Evrolige.
Udeleženci turnirja so bili s športnega in organizacijskega vidika skoraj sanjski. Trije velikani evropske košarke in ena najbolj konstantnih ekip v zadnjem obdobju v Evropi. Nekoliko je spodrsnilo samo Barceloni, ki je bila nekako sprogramirana za igranje pred domačimi gledalci. No, vsaj z vidika mesta Barcelone je mogoče celo bolje, da so imeli v mestu nekaj dni vsaj 5.000 Grkov (Panathinaikos je izločil prav Barcelono).
Slovenija bo gostila evropsko košarkarsko prvenstvo. Koristi od tega tekmovanja, ki se v Evropi po velikosti in odmevnosti uvršča takoj za nogometnim prvenstvom, bo imelo več deležnikov država skozi promocijo, košarkarska zveza skozi popularizacijo košarke in (morebitni) dobiček od prodaje vstopnic ter sponzorskih paketov, mediji...
Naši reprezentanci sta nastopili tako na svetovnem nogometnem kakor tudi na svetovnem košarkarskem prvenstvu. Če so olimpijske igre največji športni dogodek na svetu, nobena disciplina znotraj iger v svetovnem merilu ni tako pomembna, kot je svetovno prvenstvo v nogometu, košarka pa ima v Sloveniji že...
O navijaški kulturi se govori, ko pride do problemov – razgrajanja na stadionih, pretepov med navijaškimi skupinami, uničevanja stadionov ali prevoznih sredstev, s katerimi se navijači vozijo na tekme ipd. V svoji navijaški karieri sem doživel kar nekaj 'pristnih' navijaških izkušenj, nekatere so že mejile na to, da bi se znašel v teh debatah o problematiki navijaške kulture (pred tem seveda še v črni kroniki).
Še v devetdesetih bi kmalu imel bližnje srečanje z majhno skupino Bad blue boysov pred tekmo Zagreb – Pivovarna Laško, ko sva jim s prijateljem na poti v dvorano prijazno skušala pomagati z nekaj kunami drobiža, iz žepov pa so nama leteli samo (takratni) tolarji. Na srečo tega niso videli, slabše pa jo je na tekmi odnesel Dejan Perić, ki je na tisti tekmi (sedela sva 10 metrov z njegovim golom) v glavo v kovancih kasiral pol dolga ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, WC-ji pa so med tekmo tudi samevali, vsaj na tem delu tribune, ker je vse telesne tekočine navijačev v različnih oblikah prav tako kasiral Perić.
Prejšnji teden je bil v okviru serije ESPN-ovih športnih dokumentarcev 30 for 30 premierno predvajan film 'Once brothers'. Facebook in ostala delilna spletna omrežja so bila s strani športnih navdušencev kakšnih 14 dni polna napovednikov tega dokumentarca o košarkarskem razpadu Jugoslavije, v ospredju pa sta Vlade Divac in Dražen Petrović oziroma njuno prijateljstvo. Film, ki je (presenetljivo še vedno) dostopen na Youtubu, sem tudi jaz nestrpno čakal, (dal sem si celo opomnik v Outlook) in ga z veseljem pogledal.
Večine dogodkov okoli leta 90 se na žalost še ne spominjam. Moji športni spomini (in tudi drugačni) pač ne sežejo tako daleč. Leta 1989 je jugoslovanska reprezentanca na domačem prvenstvu v Zagrebu postala Evropski prvak, takratna generacija pa je obetala desetletno svetovno prevlado – Dražen Petrović, Vlade Divac, Toni Kukoč, Dino Rađa, Jure Zdovc… Naslednje leto so (takrat še mladci) to potrdili z osvojitvijo naslova svetovnih prvakov v Argenitni. Če je v Jugoslaviji takrat že pošteno pokalo po šivih, je na relaciji Divac – Petrović nehote že počilo. Ob slavju na parketu se je namreč zgodil incident z zastavo – nekdo je na igrišče zakorakal s hrvaško zastavo, ki mu jo je Divac vzel, češ da tja ne sodi. Na eni strani so ga srbski mediji zaradi tega poveličevali, hrvaški pa seveda obsojali. Divac v filmu priznava, da po tem dogodku odnos med njim nikoli ni bil več enak. Leto prej sta se oba hkrati podala v NBA in medtem ko je Divac v Los Angelesu užival v igranju z Magic Johnsonom, se je Dražen v Portlandu ob Drexlerju boril za vsako minuto na parketu in ob tem neznansko trpel. Z Divcem sta bila stalno v kontaktu po telefonu in tako predhodno prijateljstvo z reprezentančnih akcij (bila sta cimra) še nadgradila. Do incidenta z zastavo, po katerem tako rekoč nista več spregovorila. Verjetno sta oba malo odlašala z medsebojnim pogovorom, na žalost vseh pa do tega pogovora zaradi Draženove nesreče na nemški avtocesti nikoli ni prišlo.
Odnos mladih do blagovnih znamk se bojda spreminja. Ni več take navezanosti, kot je veljala nekoč, mladi lažje preklapljajo med znamkami, tako kot na ostalih področjih, so tudi tukaj bolj mobilni. To je bilo glavno sporočilo, ki sem si ga zapomnil na zadnji okrogli mizi Društva za marketing Slovenije, kjer so predstavniki Generacije Y govorili o – generaciji Y.
Ko sem za potrebe tega bloga malo pobrskal, kakšne značilnosti ima točno ta generacija, v katero baje spadam tudi sam, sem ugotovil, da naj bi bili finančno osveščeni, imeli uravnoteženo življenje med delom in zabavo ter bili zelo naklonjeni spremembam. Kaj to pomeni za klube in obiskovanje tekem?
Letošnje Svetovno prvenstvo v košarki si lahko navijači, ki se nismo odločili za pot v deželo kebaba, ogledamo vzporedno na dveh slovenskih televizijah, na Šport tv in Sloveniji 2. Če je za glavnino gledalcev dvojka samoumevna izbira, vsaj tako kažejo rejtingi, sam tekme z velikim užitkom in veseljem gledam na Šport tv.
Glavni razlog za to je Zmago Sagadin. Na nacionalki so se sicer za letošnje Svetovno prvenstvo potrudili bolj kot običajno, imajo studijski program, javljanja v živo, prenašajo večje število tekem in ne samo slovenskih… Toda vsaj pri meni se zadeva zaključi pri komentatorjih. Miha Žibrat je sicer starosta košarkarskega komentiranja in je po odhodu Petra Vilfana spet prevzel vlogo prvega mikrofona košarkarskih prenosov na nacionalki, vendar vsaj pri meni nikoli ni dosegel status recimo hrvaške legende košarkarskih prenosov Slavka Cvitkovića. Srce mi zaigra že ob njegovi napovedi košarkarskih prenosov na televiziji z znamenitim zaključkom 'Radost loptanja pod obručem', njegovi prebliski med tekmami pa me vedno znova nasmejejo, npr. med prenosom Hrvaška – Brazilija ob simultanki Barbose – 'Tip je brz ko munja!'
Tik pred začetkom drugega največjega športnega dogodka letos (takoj za svetovnim veteranskim prvenstvom v atletiki, seveda), Svetovnim prvenstvom v košarki v Turčiji, bi rad napisal par besed o besedni zvezi, ki jo slovenski športni (in tudi ostali) novinarji že kar malo zlorabljajo – o kultu reprezentance. Naša reprezentanca bo namreč v Turčiji nastopila brez nekaterih igralcev, ki so še lani igrali na Poljskem in to naj bi bila posledica pomanjkanja neke nacionalne zavesti o pomembnosti nastopanja za izbrano vrsto.
Tematika (ne)nastopanja športnikov za reprezentanco vselej izredno visoko kotira v gostilniško-prijateljskih debatah. V naši družbi se je skozi leta prerekanja nekako prišlo do zaključka, da Slovenci nimamo takega odnosa do reprezentance, kot ga imajo npr. Srbi. Glavni splošno sprejet argument je bil, da lahko srbske igralce v kateremkoli športu med pripravami nastaniš v šotoru v spalni vreči, pa se bodo še vedno vsi odzivali vpoklicem v reprezentanco, če pa slovenskim igralcem ne omogočiš bivanja v hotelu s šestimi zvezdicami in vsem komfortom, ki sodi zraven, igralcev, vsaj tistih najboljših, ne bo niti blizu.
V nedeljo je v srbski Inđiji, v novi tovarni podjetja Metal Cinakara, potekalo snemanje oglasov s srbsko košarkarsko reprezentanco. Metal Cinkara, sicer hčerinska družba celjske Pocinkovalnice, je sponzor Srbske košarkarske zveze, septembra pa v Inđiji odpira vrata največja in najmodernejša tovrstna tovarna v tem delu Evrope.
Na snemanju so bili Miroslav Raduljica, domačin iz Inđije in vzhajajoča zvezda srbske košarke, kapetan ekipe Nenad Krtić in ena najboljših mladih igralcev v Evropi, Miloš Teodosić (tudi najkoristnejši igralce Evrolige) in Novica Veličković.
Hotel sem napisati, da je sedaj, ko se je vročica Svetovnega prvenstva ohladila, čas, da se naredi nekakšen pregled glavnih značilnosti pravkar končanega prvenstva, vendar v teh dneh težko govorim o ohlajanju kakršnekoli vročice.
Ampak vseeno – tule so glavne stvari, ki si jih bom zapomnil v povezavi z letošnjim največjim dogodkom na svetu, seveda v luči športnega marketinga oz. športnega posla.
1. Slovenska udeležba in vpletenost podjetij. Začenjam seveda pri slovenski zgodovinski udeležbi na Svetovnem prvenstvu. Zgodovinski zato, ker smo bili na tem dogodku že drugič in torej ne moremo več govoriti o nekem srečnem spletu okoliščin, drugič pa zato, ker se je tokrat prvič nogomet dejansko izrabilo v marketinške namene. Sicer so nekatera podjetja tudi ob prvih uvrstitvah Slovenije na Svetovno in Evropsko prvenstvo uporabljala nogometaše, vendar so tokrat res vsa podjetja hotela odščipniti del nogometne pogače. 90% oglasov na televiziji je bilo obarvano nogometno, tako pri sponzorjih NZS, kot pri ostalih. Večkrat sem sicer slišal komentarje, da je tega pa že preveč, da se na koncu že ne loči posameznih oglaševalcev, ker vsi uporabljajo iste finte. Do določene mere se s tem strinjam, vendar sem prepričan, da bo že naslednja 'nogometna' akcija speljana (s strani podjetij in agencij) na višjem nivoju. To se bo seveda zgodilo, če (oz. ko) se Slovenija uvrsti tudi na naslednje veliko tekmovanje.
Ta teden se je začel eden izmed poletnih športnih vrhuncev, vsaj v mojem koledarju, največja kolesarska dirka na svetu, Tour de France, prav tako ta teden pa se največji športni dogodek (ne samo poletja, temveč celega leta) končuje, govorim seveda o nogometnem svetovnem prvenstvu.
Na Eurosportu sem gledal tretjo etapo dirke po Franciji po famoznih in zloglasnih kockastih odsekih enodnevne klasike Pariz – Roubaix, v kateri si je Lance Armstrong pridelal morda že preveliko minuto zaostanka. Čeprav je bil razplet etape presenetljiv, me je presenetilo predvsem nadaljevanje programa na Eurosportu. Na sporedu je bila namreč reportaža s tekmovanja, katerega sploh ne vem imena in bi načeloma bolj sodil v nedeljski živ žav. Gre za 'tekmovanje' Kamen, papir, škarje, ki ga še najbolj poznamo z raznih ameriških filmov in serij, pri nas pa se občasno uporablja samo pri kakšnih nešportnih zvrsteh tekmovanj v povezavi z alkoholnimi pijačami.
Ob spremljanju svetovnega prvenstva v nogometu in ob spremljanju reakcij slovenskih navijačev, predvsem seveda tistih v mojem socialnem spektru, se zelo zabavam ob misli, kakšen vpliv ima šport na množice.Že pred časom sem na to temo pisal v Dnevnikovih debatah, med prvenstvom pa sem se...
Leto 2010 bo športne navdušence razvajalo s kar nekaj velikimi športnimi dogodki. Najprej bodo na vrsti zimske olimpijske igre, poleti nas čaka svetovno nogometno prvenstvo, jeseni svetovno košarkarsko prvenstvo, poleg navedenih pa še kopica konic v raznih ligaških tekmovanjih. Ravnokar se je Avstriji končalo evropsko...
Prejšnji teden je ameriški olimpijski komite razglasil športnico in športnika leta 2009. Med športnicami je slavila Lindsey Vonn, med športniki pa Todd Lodwick.Todd Lodowick?! Sem relativno močan konzument športnih vsebin, pa sem samo začudeno zastrigle z ušesi, ko sem slišal to ime.
Mi je pa kmalu postalo vse jasno, ko sem slišal, s čim se Todd ukvarja. Je namreč dvakratni svetovni prvak v nordijski kombinaciji. Malo sem razmišljal in brskal po spletu in dejansko nisem našel boljšega ameriškega športnika v zimskih športih. Bode je daleč od stare slave, predvsem tekmovalne, na čemur taki izbori temeljijo, v ostalih alpskih in nordijskih disciplinah pa tudi ne izstopa kakšen drug Američan. Mogoče bi prišel v poštev samo kakšen hokejist, ampak to ne bi doseglo želenega učinka, vsi bi ta izbor povezovali z ligo NHL.
Mesec dni pred Olimpijskimi igrami je Ameriški olimpijski komite zaradi potrebe po promociji samih iger namreč potreboval predstavnika športa, ki bo na sporedu v Vancouvru in Todd je pač tisti športnik, ki 'pije vodo' v tekmovalnem smislu – dvakratni svetovni prvak v zimski olimpijski disciplini. Po ostalih kriterijih se pač ne more primerjati z drugimi športniki.
Po uvrstitvi na nogometno svetovno prvenstvo se Slovenci delijo na dva tabora - najbolj strastni in zagreti navijači se že pospešeno pripravljajo na največji športni dogodek letošnjega leta, drugi pa se sprašujejo, kaj in koliko bo imela Slovenija od uvrstitve na prvenstvo oziroma kako takšno...